Uničujoče spreminjanje atmosfere

Neodgovorno ravnanje ljudi do narave spreminja atmosfero. Učinek tople grede in ozonska luknja predstavljata znanstvenikom trenutno velike težave.
Obnašanje ljudi v prejšnjem stoletju je imelo posledice za naše ozračje ali atmosfero.
Včasih je prevladovalo mišljenje, da se naše ozračje spreminja le počasi, vendar so znanstveniki ugotovili, da to ne drži in da se naša atmosfera hitro spreminja.

Ozonska luknja

Ozon je posebna vrsta kisika, ki se nenehno tvori v stratosferi. Ozon nastaja pri reakciji normalnega kisika z ultravijoličnimi žarki sonca, vendar se tudi takoj uniči. Ozon ima nalogo, da Zemljo ščiti pred ultravijoličnimi žarki.
To občutljivo ravnotežje pa ogroža umetno ustvarjen fluorklorov ogljikovodik. Molekule te industrijske kemikalije so dokaj stabilne, tako da z ostalimi molekulami spodnje atmosfere ne reagirajo. Tako se fluorklorov ogljikovodik počasi premika proti stratosferi in se zaradi hladnega zračnega vrtinca nad severnim in južnim polom razcepi. Pri tej cepitvi spojine se sprosti klor in s tem uničuje plast ozona in tako tudi Zemljo. Ozonska luknja je nevarna za ljudi in živali, ker nimamo varovalnega sloja, zato sončni in ultravijolični žarki prodrejo naravnost na zemljo. Posledice čutimo tako, da se spreminjajo vremenske razmere.

Učinki toplogrednih plinov

V območju zemeljske atmosfere obstaja število plinov, ki shranjujejo in ohranjajo toploto na Zemlji. Vendar pa se je zaradi industrijske revolucije to število plinov povečalo. Povprečna zemeljska temperatura se je v tem stoletju povečala za pol stopinje Celzija.

Predvideva se tudi, da se bo temperatura v nadaljnjih petdesetih letih povečala še do štiri stopinje. Že zvišanje temperature zemlje za eno stopinjo bi imelo katastrofalne posledice za človeštvo.

Toplogredni plini

Približno 30 plinov skrbi za učinek tople grede. Najbolj škodljiv med njimi je ogljikov dioksid, ki nastaja pri izgorevanju olja, premoga in plinov. Drugi najbolj nevarni so fluroklorogljikovodiki.
To so umetno proizvedene kemikalije, ki se jih uporablja za razna razpršila, embalažni material in hladilne naprave.

Kaj bo prinesla prihodnost?

Če se bo, kot napovedujejo, zemlja utoplila, se bosta severni in južni pol popolnoma stalila. S tem se bo posledično nivo morja, do leta 2030, dvignil do višine 1,66 metra. To bo imelo posledice, da bodo nizko ležeča področja, kot na primer Bangladeš, potonila. Tudi delta Nila, Nizozemska, severnonemška nižina in severnoameriška zalivka dežela bodo izginile pod vodo. Tudi veliko otokov, kot so npr. Maldivi, bodo popolnoma izginili.
Temperaturne spremembe bodo še bolj vplivale na motnje na Zemlji, ki so nastale le zaradi ozonske luknje.
Velika področja Zemlje, kot sta ameriški jugozahod in Sahel, bodo prestajala sušna obdobja.
Velike spremembe se bodo predvsem kazale v kmetijstvu, saj bo zaradi povišanja temperatur, ki bodo nastale zaradi ozonske luknje imelo velike posledice na rastline, ki jih bo sprememba ozračja ovirala pri rasti.

KAJ LAHKO STORI VSAKDO IN KAKO LAHKO POMAGAMO?

• Kljub razsežnosti težav lahko vsak kdo kaj stori, da se zmanjša učinek tople grede in da omogočimo obnavljanje ozonske luknje. Prva priložnost pomoči je, da preprečimo uničevanje gozdov. Drevesa vežejo nase ogljikov dioksid, ki je glavni povzročitelj ogrevanja Zemlje. Pri izgorevanju se sprošča ogljikov dioksid, kar je dvojni udarec atmosferi.

• Sekanje in pretirano podiranje dreves moramo enostavno prepovedati. Kot posamezniki lahko podpremo prizadevanja varstvenikov okolja, organizacij, ki se borijo za ohranjanje narave, živali in ljudi.

• Ljudje naj ne kupujmo razpršilnih kovinskih doz, ki vsebujejo nevarno FCKW snovi.

1

vedivedi

Vedivedi.si spletni portal, ki širi znanje. Najbolj rastoči slovenski portal, ki vam ponuja vrhunske novice in zanimivosti o Sloveniji in širnem svetu...

Dodaj odgovor