Rešimo orjaško pando

Orjaška panda je najbolj poznana iz televizije, toda njeno življenje v naravi ostaja še naprej velika uganka. Da bi lahko zavarovali njej obstoj, moramo o njihovem načinu življenja vedeti čim več.

Danes živi orjaška panda samo v nekaj med seboj izoliranih populacijah, v gorskih gozdovih osrednje Kitajske. Je najbolj dragocen sesalec na svetu. Kljub temu ji v sedanjosti ne grozi neposredna nevarnost, da bi izumrle, ker so bile za njihovo rešitev organizirane mnoge dejavnosti.

NAČIN ŽIVLJENJA

Panda ima postavo kot rjavi medved, a je po anatomski zgradbi telesa podobena rakunu. Zato se znanstveniki vse do danes ne zmorejo poenotiti s tem, v katero skupino naj jo uvrstijo. Čeprav je po zgradbi zobovja mesojedec, je postala izraziti rastlinojed. V svoji domovini, v gorah osrednje Kitajske, se hrani izključno z bambusovi listi in mladimi vršički. Bambusova visoka trava, ki jo je z zobmi težko prežvečiti. Da se je panda lahko začela hraniti z bambusom, so se morale zaobliti krone sekalcev in razširiti grizne ploskve kočnikov.
Samo na tak način lahko prežveči trda bambusova stebla in jih zmelje v kašo. Pandi za hrano ni potrebno hoditi daleč, kajti bambus raste povsod v mrzlih in vlažnih gorah njene domovine. Kot samotarska in plašna žival je panda najbolj aktivena ob jutranjem svitu in večernem mraku. Orjaška panda se podobno kot medved premika po tleh s pretežnimi koraki. Čeprav okorno je sposobna teči v drncu in delati majhne skoke. Pri hoji po tleh je zanjo značilno obračanje sprednjih šapic. Tako se tudi prepoznavno razlikuje od medveda.

ZMANJŠANA POPULACIJA

Ob študiji kitajske literature ugotovimo, da so v zadnjih 500 letih pogosto opisovali bivališča orjaške pande v gozdovih južne in osrednje Kitajske. Na žalost živi panda danes samo še v izoliranih visokogorskih gozdovih okrog Sečuana in v drugih provincah južno od srednje gorske verige v Quinlnigu. Čeprav tega ni mogoče natančno določiti, se predpostavlja, da tam živi populacija največ 500 do 1000 pand. To je tudi njihov glavni razlog prvotnega življenjskega okolja. Na jugu in vzhodu Kitajske, gozdove krčijo zaradi naseljevanja in pridobivanja kmetijskih površin, pri čemer potiskajo življenjsko okolje pande v najbolj oddaljena področja. V teh predelih je potrebno območje zaščiti in ustanoviti naraven rezervat, čeprav jih tukaj ljudje ne lovijo. Največji današnji problem je njegova geografska izolacija.

Vsega skupaj, trinajst gorskih rezervatov je druga od druge oddaljenih s travnatimi in žitnimi površinami, kar pomeni, da srečanje pand iz sosednjih rezervatov ni možno. Čeprav ima populacija v enem rezervatu do največ deset živalskih vrst, prihaja do križanja med sorodnimi posamezniki. Orjaške pande pa se ne razmnožujejo zelo uspešno, zato prihaja do nenehnega padca vzrejenih mladičev. Samica skoti večinoma enega mladiča, če pa se ji  izjemoma rodita dvojčka, vedno skrbi samo za enega, drugega mladiča pa pusti izstradati, da pogine.

 

IZUMIRANJE BAMBUSOVIH GOZDOV

Glavna hrana orjaške pande je bambus, ki cveti na določenih področjih in zelo pogosto tudi izumira. Leta 1975 so izumrle ogromne površine bambusovih pragozdov v provincah Sečuan in Gansu, zaradi česar je poginilo najmanj 138 pand. Orjaški panda si hrano mora poiskati sama, težava pa je v tem, da za svoje preživetje potrebuje zares velikansko količino bambusa. Bambus je težko prebavljiv in ima majhno hranilno vrednost. Prebavni sistem pande je naravnan samo na energetsko zelo bogato beljakovinsko hrano. Zaradi tega gre večina bambusa skozi prebavni trak. Hrano mora prejemati od najmanj dvanajst ur dnevno, da zaužije potrebno količino energije. Na začetku ni bilo povesem jasno, kako lahko panda s svojimi okornimi debelimi šapicami nese hrano v usta. Danes vemo, da ima razvit šesti prst, ki deluje podobno kot palec človeške roke.

UKREPI ZA ZAŠČITO VRSTO

Kitajska je ponosna na svojo orjaško pando. Da bi jo lahko opazovali v prosti naravi in natančno ugotovili, kako živi, kaj ima rada in kako bi lahko izboljšali pogoje za njihovo razmnoževanje, so ustanovili celo vrsto znanstvenih ustanov. Raziskave so bile zelo težavne, ker panda živi na nenaseljenih in težko dostopnih področjih, v strmem skalovju in v globokih, močno zaraščenih soteskah in vintgarjih. Opazovanje je še toliko težje, ker je zelo plašna.

Pripomogla je dobra in zelo natančna metoda radijske telemetrije, ki služi za raziskovanje življenje živali. V tem primeru morajo najprej pando uloviti in ji namestiti ovratnico z mini oddajnikom. Potem jo spustijo nazaj v naravo. Oddajnik posreduje razne informacije, ne le on njihovem gibanju temveč tudi na o krvnem tlaku in drugih telesnih podrobnostih. Znanstveniki želijo doseči dva glavna cilja: predvsem si želijo izogniti novi katastrofi izstradanja živali zaradi pomankanja bambusa, kot se je to že zgodilo leta 1975. Drugi cilji je povečati število posameznih orjaških pand. Takoj na začetku svojih aktivnosti so raziskovalci uspeli rešiti problem pridelka bambusov tako, da so leta 1983 obnovili nasade na velikih področjih kjer je nekoč cvetel. Posebno opremljene »bambusne patrulje« so pripravljale krmišča, za pande in iskale izstradane živali ter skrbele zanje.

S tem so močno omejili in preprečili množično izumiranje te živalske vrste. Pričakujemo lahko še večji uspeh, v kolikor jim bo uspelo uresničiti vse načrte, po katerih naj bi na področja, kjer živijo pande, posadili razne vrste bambusa, ki nikoli ne odcvetijo istočasno, tako da bodo pande lahko imele hrano v vsakem letnem času. Druga napredna zamisel, je povezava posameznih rezervoarjev s tako imenovanim bambusovimi koridori – umetno posajenimi predeli bambusa. Tako bi se pande v primeru dodatnih potreb lahko hranile za drugimi rastlinami, kar bi lahko privedlo tudi do pomešanja posameznih populacij. Naravno razmnoževanje živali, ki živijo v ujetništvu, zaenkrat ne obeta veliko upanja, zlasti za to, ker se ujete pande zelo redko razmnožujejo.

Zaradi tega raziskovalci poskušajo uporabiti metode umetne oploditve. Vendar morajo najprej rešiti glavno težavo: samice pande so namreč za oploditev sposobne le nekaj dni na leto. Po zadnjih podatkih celo samo en dan v letu. Iz tega razloga je uspešna izvedba te metode dokaj problematična, kajti tega roka ne smejo zamuditi!

1

vedivedi

Vedivedi.si spletni portal, ki širi znanje. Najbolj rastoči slovenski portal, ki vam ponuja vrhunske novice in zanimivosti o Sloveniji in širnem svetu...

Dodaj odgovor