Onesnaženost z nafto in ogroženost živih bitij

Onesnaževanje morja z nafto ni nikakršen naključen pojav. Odvija se vsak dan po vsem svetu in pri tem onesnaži predele obal, povzroči pogin živali in uniči ribja lovišča.
Morje se nam zdi ogromno, zato ljudje mislijo, da jim s svojim početjem ne morejo škodovati, kar pa se ne ujema z realnostjo. Onesnaževanje morja z nafto uničuje obalna področja, izkoreninja kolonije morskih ptičev in ubija življenje v morju.

Na kakšen način nafta izteka?

Leta 1987 je v morje izteklo tri in pol milijone tone nafte. Ker ta nafta prihaja iz različnih virov, je naftna industrija vpeljala dnevnik nesreč in vzroke za nafte katastrofe. Čiščenje tankerjev na odprtem morju je zelo velik del onesnaževanja zato pa se lahko krivi tudi kapitane tankerjev, ki čistijo tankerje na odprtem morju in se pri tem ne zavedajo odgovornosti do narave. Seveda je tudi protizakonito, saj ne smejo spuščati teh naftnih odpadkov v vodo. Leta 1985 so z letalskim nadzorom, odkrili da je 64 ladij spuščalo nafto v morje.
Po ocenitvi so ugotovili, da nafta iz ladij onesnažuje le 28% morij, 72% onesnaževanja pa je zavestnega in nedovoljenega onesnaževanja, saj spuščajo ljudje v morje tudi druge odplake, ki prav tako ne sodijo v vodo.

Nekontrolirani naftni izbruhi iz naftnih vrtin:

Pri pojavu tega izbruha pri vrtanju nafte, se v morje izlije ogromno nafte in se ob tem sprosti še plin, ki ga ni mogoče hitro zaustaviti. Največja katastrofa do sedaj je bila, ko se je zgodila eksplozija v naftni vrtini ladje IXTOTI leta 1978. Takrat se je v devetih mesecih v morski zaliv pri Mehiki izlilo več kot 400 000 ton nafte.
Nesreče tankerjev, ki drastično onesnažujejo morja pa so seveda za naftno industrijo, prava nočna mora in prava katastrofa.
Oljna preproga je sramota za naftno družbo in stroški za odpravo napake so zelo visoki. Dokazano je, da so bili vzroki za take naftne katastrofe v zadnjih 20 letih človeški faktorji, ker so varčevali na ne pravem mestu. Velike prevozne družbe prevažajo nafto v slabih in starih tankerjih. Tudi nekatero osebje ni dobro usposobljeno in dovolj izobraženo, zato prihaja pogosto do nesreč.

Posledice pri živalih

Med januarjem 1971 in junijem 1979 so na britanskih obalah našli 36 000 z nafto umazanih ptičev. Morske vrste ptičev, kot so mormonska papiga, navadna lumna in mala njorka, so izredno ogrožene. Na svoji poti selitve v tople kraje iščejo območja, kjer se lahko spočijejo in nahranijo. Vodne površine, ki so prepojene z naftnimi madeži onemogočijo ponoven vzlet ptičev. Celo malo umazani ptiči z nafto poginejo, ker si skušajo očistiti lepljivo maso s perja in pri tem pojedo strup, ki jih ubije v nekaj dneh.
Nafta v ribjih loviščih tjulnjev ali na njihovih obalah lahko povzroči veliko škodo. Če so dobili le malo naftnih snovi, imajo sicer možnost preživetja a je odstotek celo majhen. Vsi tisti, ki pa plavajo po oljnih naplavah, zagotovo poginejo.

Čez 1000 rek in ledeniških potokov se izliva v odročni zaliv revnega morja Prinz-Williams- Sund na Aljaski, ki je eden izmed najbolj znanih naravnih rezervatov v ZDA. V notranjosti tega parka živi na malih otokih na tisoče morskih vider v kolonijah, ki so tudi edine na svetu. Po Exxon Valdez katastrofi je poginilo tisoč morskih vider, ostalih 10 000 pa je bilo prizadetih.
Ko pogine taka žival v katranu, jo požrejo druge plenilske živali, ki se tako neposredno zastrupijo. To so beloglavi jezerski orel, orke in morski levi, ki jih tudi ljudje lovijo in se z njimi hranijo. Vsa ta onesnaženost morja je verižna posledica, ki uničuje morski ekološki sistem, obenem uničuje vso naravo in prehrano ljudi. Človek uničuje morski ekološki sistem, obenem pa uničuje vso naravo in prehrano ljudi.

Ustrezno čiščenj nafte

Problem nafte onesnaženost na odprtem morju je v tem, da jo zelo težko odkrijemo. Kljub visoki tehniki odkrivanja onesnaženja je pomemben faktor še temperatura vode in vremenske razmere.
Razburkano morje lahko pomaga naftne sloje razbliniti. Nafta se pri tem z vodo sprime v kepe, ki jih je težje razkrojiti kot čisto nafto. Slabe vremenske razmere pa prepričujejo zaustavitev izvora onesnaževanja z nafto.
Samo čiščenje je zelo naporno in drago, zato se naftne družbe izogibajo odgovornostim za nesrečo. Ne pomislijo pa na ogroženost živali in ljudi, ter moten ekološki sistem.

KAJ LAHKO STORIMO?

Glavni vzrok za onesnaževanje morja z oljem in čiščenjem po katastrofi bi lahko preprečili, če bi vsaka država svoj tovor nadzorovala in zahtevale strožje ukrepe pri odgovornosti za nesrečo ali preprečitev le te. Na žalost se morajo zgodite najprej zelo hude nesreče, ki ogrožajo naš ekosistem, da se prične z strožjimi ukrepi in nadzori. Samo v enem letu je v Severno morje izteklo 100 000 ton nafte. Neverjetna količina nafte pronica tudi v naše podzemne vode ter reke. Vsak človek, ki spusti staro olje v kanalizacijo ali v zemljo, je sokrivec pri onesnaževanju morij in okolja.

Staro odpadno olje ne smemo zlivati v zemljo, ampak ga moramo odnesti do zbiralnikov, ki so temu namenjeni, saj le tam lahko pravilno in ustrezno reciklirajo vse odpadne snovi.

0

vedivedi

Vedivedi.si spletni portal, ki širi znanje. Najbolj rastoči slovenski portal, ki vam ponuja vrhunske novice in zanimivosti o Sloveniji in širnem svetu...

Dodaj odgovor