Neverjetno zadrževanje diha do kar 2 uri

Človeška telesa niso zasnovana tako, da zadržijo dih prav dolgo. Največ, kar zmoremo, je verjetno dve minuti. Nekateri uspejo doseči tudi veliko večje številke od tega. A to so skrajni primeri. Ko pa gre za živali, se situacija močno spremeni. Dejansko je veliko živali, ki lahko zadržijo dih dlje časa.

Mnogi od njih lahko to počnejo tudi do dve uri, drugi pa lahko celo dlje od tega. Zanimivo je, da moramo živali razdeliti v dve skupini in sicer na to, kako ohranjajo telesno temperaturo. Ektotermi uporabljajo zunanje vire za zadrževanje zraka, endotermni pa kisik v telesu. Ljudje spadamo v drugo skupino.
Seveda je endotermom mnogo težje zadrževati dih dlje časa. Vendar nekaterim resnično uspe. Tjulni in številne vrste kitov lahko zadržijo dih za več kot 2 uri. Seveda obstajajo tudi morske želve, ki lahko svoj dih zadržijo tudi za več kot 10 ur.

Kateri sesalci lahko najdlje zadržijo dih?

Kar zadeva sesalce, lahko več vrst kitov zadržuje dih zelo dolgo. Njihov čas zadrževanja je približno dobri dve uri, čeprav v povprečju to počnejo približno eno uro.
Morske želve niso sesalci, vendar lahko na samem dihu živijo neverjetno veliko časa. Kar dobrih 10 ur. Si predstavljate, da bi vi to lahko zmogli? Neverjetno.
Ko se sesalci potapljajo pod vodo, lahko upočasnijo srčni utrip. Prenehajo dihati in s tem spremenijo smer, v kateri teče njihova kri. Običajno spremenijo smer krvi, da gre v okončine do mišic, možganov in srca.

Učinek mioglobina

Vendar pa obstajajo tudi druge stvari, ki se zgodijo v telesih živali, ko se potaplajo pod vodo. Glede na raziskavo imajo vsi ti potapljaški sesalci posebne beljakovine, ki so pozitivno nabiti in se uporabljajo za vezavo kisika.
Te beljakovine se imenujejo mioglobin in jih lahko najdemo v mišicah. Nekateri sesalci, ki imajo mioglobin so tjulnji, vidre, kiti, bobri in še mnogi drugi. S to beljakovino shranjujejo veliko več kisika kot drugi sesalci, vključno s človekom. To jim seveda omogoča, da se potapljajo dlje, ker lahko s tem zapirajo zalogo kisika.
Pri teh živalih je mioglobin gosto koncentriran v njihovih mišicah in to preprečuje, da bi se beljakovine prepogosto zbližale. To pomaga tudi pri preprečevanju nastajanja številnih bolezni. Vse to se dogaja naravno, z evolucijo, ker te živali živijo v drugačnih pogojih kot ljudje. Vendar pa bomo vseeno z nadaljnjim raziskovanjem učinka mioglobin lahko pomagali tudi ljudem.

0

vedivedi

Vedivedi.si spletni portal, ki širi znanje. Najbolj rastoči slovenski portal, ki vam ponuja vrhunske novice in zanimivosti o Sloveniji in širnem svetu...

Dodaj odgovor