Zakaj ljudje ne moremo preživeti brez gozdov?

Ključna vloga gozdov pri ohranjanju življenja na Zemlji je prevelika, da bi jo lahko količinsko opredelili. Če bi gozdovi sedaj izginili, bi se življenje ustavilo hitreje, kot si lahko to predstavljate.

Okolje

Človekova odvisnost od gozdov sega od čistega zraka, čiste vode, hrane, zdravil in to le gole osnove. Kljub njihovem pomenu za človeštvo so ljudje odstranili že več kot 2,9 bilijona dreves, odkar so se začeli ukvarjati s kmetijstvom. To sega že več kot 12.000 let nazaj. Učinek odstranjevanja več kot polovice svetovnih gozdov pa je povzročil najslabši zrak do sedaj, sladko vodo vedno težje predelamo in tudi suše/ vročina krepko narašča.

 

Ljudje ne moremo preživeti brez gozdov zaradi naslednjih razlogov:

Gozdovi čistijo zrak

Drevesa so največji ključni čistilci zraka, ljudje pa so njihovi največji prejemnik, ki v enem dnevu vdihnejo med 10.000 in 20.000 litrov zraka. Drevesa srkajo ogljikov dioksid in oddajajo kisik, brez katerega nobeno življenje na zemlji ne bi preživelo. Samo v Ameriki raziskovalci ocenjujejo, da drevesa očistijo 17,4 milijona ton onesnaženega zraka, ki bi v nasprotnem primeru na ljudeh in živalih povzročili dihalne zaplete. Brez dreves bi ljudje morali vedno nositi plinske maske, ki filtrirajo ogljikov dioksid in druge strupene snovi iz zraka.

Drevo je eden najvidnejših sintetizatorjev kisika, sprošča ga tako ponoči kot podnevi.

 

Gozdovi prinašajo dež

Ni naključje, da močno gozdnata območja kot sta Amazonka in Kongo, dobijo več dežja kot območja brez dreves. Drevesa so najbolj obilne rastline na zemlji, katera imajo največje in najglobje korenine. Vodo absorbirajo iz zemlje in potokov ter jo v obliki vodne pare sprostijo v ozračje s pomočjo transpiracije. Para se dviga in tvori dežne oblake, ki kasneje iz njih pada dež. Človek je odvisen od padavin za sladko vodo in kmetovanje.

Povprečno drevo v ozračje izpusti med 250 in 400 litrov vode na dan.

 

Zdravila se pridobivajo iz gozdnih rastlin

Uporaba zelišč za zdravljenje bolezni se je uporabljala že v Sumerski civilizaciji, praksa pa se ni ustavila niti danes. Število rastlinskih vrst, ki se uporabljajo za zdravila, je približno 50.000, med njimi največ prispevajo drevesa. Za zdravilne namene se uporablja skoraj vse njihove dele, od lubja do listov, semen, plodov, cvetov in vse do korenin.

Verjame se, da drevo Neema, ki je razširjeno v Afriki, zdravi več kot 40 različnih bolezni, ki prizadenejo človeka.

 

Gozdovi nam dajejo hrano

Preden so se ljudje usmerili v kmetijstvo, so živeli od lova in nabiranja sadežev. Ko mesa ni bilo dovolj so ga dopolnili s sadjem in koreninami z različnih dreves, ki so bila običajna v takratnem obdobju. Praksa pa se danes ni veliko spremenila. Drevesa še naprej ponujajo prepotrebne dodatke, ki jih na živalskih izdelkih ni.
 

Gozdne rastline preprečujejo erozijo tal

Ironija, da človek čisti drevesa brez dvoma, da si ustvari kmetijska zemljišča, ki so odvisno od dežja in dreves ter ohranjajo tla za rast pridelkov. Če ne bi bilo drevesnih korenin, ki bi segale globoko in se širile v zemljo, bi se večino obdelovalnih površin izprala v rečne struge, jezera in oceane. Drevesa preprečujejo erozijo, hkrati pa odpirajo tla, ki s tem omogoča kroženje zraka po tleh, zaradi česar se odvijajo vitalni procesi. Mrtva drevesa pa tvorijo gnoj, ki je temelj za rast naslednjih rastlin.

 

Gozdne rastline delujejo kot vir energije

Človeško bogastvo se je bistveno spremenilo pred približno 7000 leti, ki so odkrili ogenj. Do danes se to še ni veliko spremenilo. Več kot 2 milijardi ljudi je še vedno odvisno od oglja in lesenega goriva za ogrevanje in kuhanje.

Samo v Afriki les in oglje predstavlja do 90% energije.

0